Pripravljeni za novo življenje

Pot, ki naj bi jo posameznik prehodil v skupnosti, traja od treh do petih let, čeprav ne obstaja točno določen čas. O tem, kdaj je nekdo pripravljen za odhod iz skupnosti in življenje zunaj nje, ne odločajo strokovnjaki ali osebe iz skupnosti, ampak presodi vsak sam. Skupnost pomaga vsakomur z nasveti, za začetek mu pomaga najti kako delo, stanovanje, z njim ohranja stik in ga spremlja tudi pozneje.

»Ni težko zaživeti zunaj, če si le sprejel to, kar skupnost predlaga, saj tu ne živimo tako drugače, le malce bolj izolirani smo, malce več časa imamo za razmišljanje, pogovor, molitev, za spoznavanje sebe. Seveda bodo zunaj prišle težave, nismo jih odpravili, naučili pa smo se boriti se z njimi in iti naprej,« pravi eden izmed njih.

Aleš, ki je po štirih letih v skupnosti uspešno zaživel zunaj, danes organizira srečanja za vse nekdanje odvisnike iz Slovenije, ki so se zdravili v skupnosti Cenacolo. Vsega skupaj jih je okoli 25, srečujejo pa se na dva meseca. Ta povezanost omogoča tudi hitro pomoč, če bi kdo zašel v težave. »V skupnosti smo se tako dobro spoznali in ustvarili tako močne vezi, da ne moreš ničesar skriti,« pravi Aleš. V Cenacolu namreč velja načelo, da se nekdo, ki je padel, lahko vedno vrne. »Ni sramota to, da padeš, ampak to, da na tleh ostaneš,« doda. Kdor pozna osebe, ki so uspešno prestale šolo življenja v Cenacolu, ve, da so vredne zaupanja in vajene dela. Na Hrvaškem že delujejo podjetja, ki prav zato zaposlujejo fante in dekleta iz skupnosti.