Beseda matere Elvire v reviji “Risurrezione”

Mi smo videli, se dotaknili in srečali Besedo življenja: Jezusa Vstalega danes! Šibkost, uboštvo, »ruševine«, greh vsega človeštva, ki na poseben način bremeni mlade, mi zremo ob nogah Križanega, kjer je Očetovo usmiljenje objelo in poljubilo človeško bedo.

Naše pričevanje je to, kar vidim in opazujem vsak dan: Boga, ki deluje; Boga, ki se zavzema za našo srečo, našo rešitev; Boga, ki je zaposlen z usmiljenjem do svojih stvaritev. V naši skupnosti se ta čudež zgodi pogosto: prehod od smrti srca k upanju novega življenja v duši, duhu, tam, kjer je žeja po večnosti, neskončnem, lepoti.

Zakaj se to zgodi? Ker se mladi, ki pridejo v našo skupnost, zavedajo svojega greha, svojega obupa in samote, svoje smrti.

Prepoznati svoje stanje grešnosti je prvi korak, da se Usmiljenje spusti na nas in nas doseže. Bog je usmiljeni Oče: nismo mi tisti, ki smo izbrali tega Očeta, ampak je Oče izbral nas – vsak dan, ker ljubi svoje otroke in jih hoče osvoboditi bremen, ki jih stiskajo.

Pustimo torej, da nas ta Bog objame s svojim toplim, ljubečim, dolgim, strastnim, v človeka zaljubljenim objemom, kajti Bog je vse dobro, ki si ga lahko predstavljamo. Njegove roke objemajo vesolje in v tem vesolju smo tudi mi: zremo čudež tega objema, ki ti ne dovoli niti pomisliti več na tvojo krivdo, ker že vidi iskrenost in željo tvojega srca za spreobrnjenje. Dovolimo, da On vtisne svoje obličje v nas. Naše življenje, obnovljeno v usmiljenju, obsijano z dragocenim biserom Božje milosti, bo postalo močno in pogumno za oznanjevanje čudeža od mrtvih vstalega življenja.

Risurrezione, marec 2016