Festa della Vita 2017

Letošnji festival je bil in je priložnost, da praznujemo Življenje, da se zahvalimo Bogu, ki je Gospod Življenja. Kakor je v uvodu v štiridnevno praznovanje povedal oče Stefano: »Naš Bog je Bog živih. Naš Bog je Bog, ki ljubi, ki išče življenje; zaradi tega je Življenje večno in nosi Božji pečat.

Zato je bilo vedno, tudi ko smo bili v temi, na dnu vedno upanje, da se bo nekega dne v našem življenju zgodilo nekaj posebnega. Ta dan je bil za nas tisti, v katerem smo na povabilo, da stopimo na pot, odgovorili s »Tukaj sem«.

To pot spreobrnjenja in vere, iz teme v svetlobo, nam je predlagala mati Elvira, ki je pred 34 leti izrekla svoj »Da« Božjemu delu, skupnosti Cenacolo. Mati Elvira je zelo rada praznovala trenutek rojstva Skupnosti in želela je, da se imenuje »Praznik življenja«. Prav ona je izbrala to ime za prvo praznovanje ob desetletnici v letu 1993.

Največji in najlepši čudež, ki ga je doživela naša skupnost, je prav vstajenje mnogih fantov in deklet, ki so prišli žalostni, bolni, obupani in zavrženi kot smeti. Toda življenje prinaša moč, ki ni samo naša, ampak je Božja!

Od vsega začetka, pod majhnim šotorom, ki je sprejel sedemdeset fantov z nekaterimi starši, je bila Festa della Vita trenutek zahvale Gospodu za novo življenje mladih in za novo življenje družin, ki so prav tako stopili na to pot. V naslednjih letih je število šotorov naraslo, enako kakor družina skupnosti. Praznovanje se je podaljšalo.

Ob stoletnici Marijinih prikazovanj v Fatimi smo se želeli posebej zahvaliti za Marijin »Da« Božji volji, ki je nato postal tudi naš »Da«. Marija je odprla vrata hiše v Nazaretu, toda še bolj je odprla vrata svojega srca, in odrešenje je vstopilo v svet. Če mati Elvira na Gospodov klic ne bi odgovorila z »Da«, in s tem premagala strah in negotovost, danes tu ne bi bili prenovljeni in ne bi praznovali življenja.

Kakor je bila Marija pot, ki jo je Bog izbral zato, da bi Jezus lahko prišel na svet, tako je mati Elvira za nas pot, ki jo je Bog izbral, da bi mi srečali njegovega Sina.

»Življenje brez vere je revno,« je rekel oče Stefano, »saj nima poguma za tveganje, za tveganje z Bogom, za Boga.« Zahvalimo se Gospodu, ker je izbral Marijo, da pride k nam.

Hvala, kajti če tudi mi izberemo, da gremo k Njemu, izberemo pravo pot, tisto, ki jo je izbral Bog. Želimo hoditi v veri kot ti, Marija, da bi tudi mi slišali angelovo oznanilo, namenjeno njej, pa tudi nam pravi: »Razveseli se, Marija, ti si veselje Boga. Ne boj se, kajti Sveti Duh se bo spustil nadte …«.

Hvala, Marija, ker hodiš to pot z nami. Pa ne le v tem posebnem času praznovanja življenja. Zahvaljujemo se ti, Marija, za ploho milosti, ki je po tvoji priprošnji padla iz nebes na ta grič v teh štirih dneh praznovanja, ki tudi nam prinašajo nekaj tvojega poguma, da bomo znali tvegati za Boga, z Bogom, in bomo – kakor je to storila mati Elvira, mogli izreči svoj »Tukaj sem.«