IRENA, 29 let – Cenacolo ex

Sem Irena iz okolice Ljubljane, stara 29 let. Kot majhen otrok sem bila zelo komunikativna in vedno nasmejana. V okolju, kjer sem živela, smo se razumeli in imeli radi. Ko sem rasla in začela hoditi v šolo, so se začele prve male laži in tako sem se začela oddaljevati od svojih bližnjih. Začela sem se počutiti neljubljeno in samo.

Tako sem iskala prijatelje, kjer se bom zopet počutila ljubljeno in zaželeno. Nato sem spoznala fanta, ki je bil starejši od mene in se zaljubila. Z njim sem začela spoznavati svet na ulici. Kraje, droge, izsiljevanja in vse ostalo, kar sodi zraven. Bila pa sem oseba, ki ni imela nobenega strahu pred ničemer. Ker nisem imela strahu, je v moje življenje prišla DROGA.

Hotela sem poizkusiti in počutila sem se, kot da ni nobenih problemov več, vendar so se takrat težave šele začele. Vsak dan sem potrebovala več. Ko sem delala in se drogirala, sem tudi izgubila službo, ker nisem zmogla stati na nogah.

Tako sem pristala na ulici. Potikala sem se naokrog in iskala denar, da bom spet drogirana in svet se je začel vrteti okoli droge. Začela sem se utapljati in nisem videla poti iz tega zla. Vendar sem v svojem srcu vedno hrepenela po družini in otrocih. Takrat, ko sem bila v zlu, nisem verjela, da bom še kdaj srečna. Po vsem tem, kar sem doživljala na ulici, so mi zaprli še fanta. Tako sem ostala zopet sama na tem svetu. Odločila sem se, da bom prenehala z drogiranjem. In tudi sem.

Med tem časom sem spoznala novo ljubezen in zanosila. Bila sem vesela, vendar v duši sem bila še vedno prazna in mrtva. Ko sem rodila otroka, sem spet naletela na težave in zopet sem pristala v zlu DROGE. Tokrat je šlo bolj hitro in bolj globoko. Padla sem na dno in nisem bila sposobna vzgajati otroka, kaj šele biti mama in delati. Videla sem, da tako ne gre naprej.

Globoko v mojem srcu sem si želela ozdraveti, želela sem, da bova z sinom skupaj, da ga bom sama vzgajala in skrbela zanj. Nisem si želela ostati brez njega, da ostane sam in trpi brez matere. Zato sem se odločila, da se vrnem domov k svojim staršem, jim povem svoj problem in jih prosim za pomoč. Mama mi je pomagala in mi predstavila neko gospo, ki mi je predstavila skupnost Cenacolo. Začela sem se pripravljati na vstop v skupnost s svojim sinom. Napočil je čas, da se soočim s posledicami, ki so sledile. Bile so hude krize in skušnjave, vendar je bil v mojem srcu cilj, da želim ozdraveti in skrbeti za svojega sina.

Napočil je dan, ko sem s svojim sinom stopila v skupnost Cenacolo v Italijo. Bala sem se vsega, kar me je čakalo in ko sem prispela, se je šele začel boj same s sabo. Kdo sem, kaj hočem. Šele takrat sem se začela spoznavati in videti, kaj se dogaja z mano in kaj vse se je zgodilo v mojem življenju. Spoznala sem nove stvari kot je molitev, katero sem sovražila, kajti bila sem zelo jezna na Boga.

Spoznala sem nove ljudi in vsega tega sem se bala. Nato so mi dodelili osebo, da mi bo na razpolago 24 ur na dan. Imenuje se angel varuh. Ona mi je pomagala, molila zame in me učila moliti, se zahvaljevati in verjeti, da mi bo Gospod pomagal. Bila je pomoč brez terapij ali tablet, bil je samo GOSPOD. Vsak dan sem se trudila moliti, spoznavati stvari v sebi ter se spoznati in povezati s svojim sinom.

Sčasoma sem začutila, da sem ljubljena in počasi je prišel tudi mir v moje srce. V skupnosti sem dojela, da se brez Gospoda nikdar ne bi mogla počutiti tako ljubljeno in sprejeto. Naučil me je, da se sprejmem tako, kakršna sem, in naj se imam rada. Vsak dan sem molila, naj ozdravi moje rane in me pripravi na izstop iz skupnosti, da se bom lahko soočila s svetom zunaj.

Čez nekaj časa je napočil trenutek, da odidem v svet in zaživim svoje življenje s sinom. Sedaj sem srečno poročena in imam že drugega otroka. Zahvaljujem se skupnosti in vsem ljudem, ki so molili zame in mojega sina. Seveda se soočam z novimi težavami in preizkušnjami, vendar se zatečem k Bogu in on pomaga meni in moji družini.