Mizarska šola v Lurdu

Kako čudovito! Sveti Jožef, hvala, ker si poskrbel za nas! – Da, pred dvema letoma, na praznik vseh svetih, sem za svetnika, ki me bo spremljal celo leto, izžrebal sv. Jožefa. Pravzaprav v skupnosti verjamemo, da svetniki izberejo nas. V srcu sem že nekaj časa nosil željo, da bi za naše fante naredili nekaj več … So vedno mlajši, zmedeni, brez kakršnekoli izkušnje dela in Previdnost je poskrbela, da sem srečal prijatelja, ki se je ravno upokojil in ki se je ponudil, da začne s projektom »mizarska šola«. Našli smo ustanovo, ki je finančno podprla nakup vseh strojev in materiala.

Previdnost se s tem še ni ustavila, ampak je pripravila srečanje s prijateljem Brunom, obrtnikom iz Lurda, ki ima vero in sposobnosti vzgojitelja in učitelja v mizarski delavnici. Predlagal je, da nam pride pomagat in tako je 1. maja 2015 (na praznik sv. Jožefa Delavca) mizarska šola začela s prvimi petimi fanti. Kakšno veselje!

Tečaj je trajal tri mesece in vsak od fantov je uspel izdelati mizo, dve klopi, štiri stole in dve nočni omarici. Doživeli so pravo delovno izkušnjo in kaj pomenijo disciplina, upoštevanje ciljev, spoštovanje urnikov, skrbna uporaba orodja in strojev. Vseh pet se je okrepilo v odgovornosti in timskem delu. Dva od njih sta odkrila, da imata darove in željo, da nadaljujeta s tem delom, toda najlepše od vsega je dejstvo, da vsi vztrajajo v skupnosti.

Spomladi se je začel drugi tečaj z drugimi štirimi fanti: naš prijatelj Bruno pogosto pride v skupnost  tudi izven časa, ko potek tečaj. Obišče nas s svojo družino in fantje so navdušeni, ko lahko z njim delijo pico in trenutke molitve. Kdor je našel prijatelja, je našel zaklad, in če je prijatelj upokojen in si želi posredovati svoje darove, se bogastvo množi. Globoko se me je dotaknilo, ko sem v fantih videl spoštovanje in pozornost, ki jo živijo v srečanjih s starejšimi. Lepo medgeneracijsko srečanje. Po tej konstruktivni izkušnji z Brunom sem se ponovno spustil v iskanje prijateljev skupnosti, ki bi morda imeli darove in čas, ki jih lahko prenesejo naprej.

Raymond je bil dolga leta odgovoren za zelenice in drugo zelenje v Lurdu in potem ko se je upokojil, se je ponudil, da pomaga: tako smo začeli tečaj vrtnarjenja. Vsak torek in petek pride k nam in osem fantov uči, kako vzdrževati park, kako ohranjati majhne potke. Dva sta odgovorna za orodje in kosilnice. Zanj na začetku ni bilo preprosto razumeti naših fantov, časov in odločitev skupnosti, toda zdaj je postal oče za vse; vsi se mu nasmehnejo in tudi on, ko zjutraj začne z delom, to naredi z nasmehom. Kako lepo!

Druga dva upokojena prijatelja prihajata pomagat fantom, da skrbijo za živali, tretji pa mi pomaga z delom v pisarni. Fantje so bolj srečni, ko opravljajo kakšno zanimivo delo in to na kvaliteten način, in to jim pomaga ponovno odkriti zaupanje vase in v druge. Sam pa imam nekaj več časa, da se z njimi pogovarjam in sem bolj miren, ko vidim, da Bog preko teh prijateljev skrbi za življenje skupnosti.

Hvala, hvala, hvala! Franco