Škocjan pri Novem mestu

Skupnost Cenacolo je v Sloveniji uradno odprla vrata 13. maja 2004, v njej pa je skozi 12-letno obdobje bivalo več kot 100 fantov iz številnih evropskih držav. Glede na bivanjske možnosti jih je v hiši bivalo od 12 do 30. Hišo smo pomladi leta 2016 zaprli.

Možnosti za delo je bilo ogromno, saj sta posest in hiša velika: fantje so skrbeli za živino za lastne potrebe, za gozd, velik vrt, polja in delali v mizarski delavnici. Prosti čas so uporabili predvsem za druženje in pogovor, za reševanje nesoglasij, kadar je prihajalo do njih, za pranje perila, kajti osebne stvari si pere vsak sam na roke, seveda pa so zelo radi igrali tudi nogomet. Iskrena komunikacija je tisto, za kar so si še posebej prizadevali in se je večina v skupnosti šele uči. Prijateljstva, ki se ob tem spletejo med fanti, so za mnoge povsem drugačna od tistih, ki so jih poznali z ulice. Drug od drugega ne morejo imeti koristi, lahko pa so prijatelji, ki si med sabo pomagajo, se opozarjajo na napake in tako skupaj rastejo.

Vsak teden so k njim radi prihajali duhovniki z župnije, pa tudi drugi duhovniki, prijatelji skupnosti, ki so poskrbeli za sveto mašo in zakrament spovedi. edeljah, pa tudi po dogovoru pa drugi duhovniki. Večkrat se jim je pridružil tudi škof g. Andrej Glavan. G.Damjan Štih, ki je bil s fanti od samega začetka, pravi, da je bila njihova tiha navzočnost v kraju močno pričevanje, saj toliko molitve in iskrenega pogovora kot med njimi ni niti v redovnih skupnostih.

»Tu se vidi, kaj molitev, delo, pogovor, iskrenost in božja beseda lahko naredijo v nemogočih razmerah. V izziv so nam, saj preko njih vidimo, kaj je v življenju res pomembno in katerim vrednotam bi morali dajati še več pozornosti.«

Kljub začetni zadržanosti so jih tudi domačini lepo sprejeli, se veselili njihove prisotnosti in jim pomagali po najboljših močeh. Tudi fantje so radi priskočil na pomoč lokalni skupnosti, ko je bilo to možno in potrebno.

Video, ki je nastal v hiši v Škocjanu (o skupnosti, vsakdanjem življenju)