Večne zaobljube naših bratov

Praznik Marije, matere Cerkve: Nato Marija reče: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38)

Potem, ko smo v povezanosti z mnogimi mladimi, družinami, fanti in dekleti iz skupnosti novo leto pričakali z adoracijo in sveto mašo, smo se ponovno zbrali v Enviu, saj bodo trije naši bratje izrekli svoj ‘da’ Božjemu klicu.

To ni eden od tistih banalnih, površnih da-jev, ta ‘da’ je veliko več od tega: je »Tu sem«; je ‘da’ kot znak sprejemanja evangeljskih zaobljub uboštva, čistosti, pokorščine in služenja ubogim za vse življenje, v skladu s karizmo skupnosti Cenacolo.

Bratje Marco, Slaven in Hubert so izrekli svoj večni »Tukaj sem« pred veliko družino skupnosti, ki jo sestavljajo fantje, dekleta, starši, duhovniki po posvečeni. To je pomemben korak na poti k diakonski službi (to je naslednji Marcov korak) in nato duhovništvu. Skupaj smo molili zanje, da bodo zmogli biti zvesti poklicu v popolnem darovanju skupnosti.

Pri sveti maši je somaševalo veliko duhovnikov in don Stefano je v pridig poudaril tri stvari iz Božje besede za tisti dan: blagoslov – da bi bili blagoslov za druge; polnost, ki se lahko živi samo v srečanju z Bogom; zvesta prisotnost Marije in Jožefa, ki ščitita življenje na katera lahko vedno računamo.

Posebej ganljiv je bil trenutek izpovedi vere, v katerem je vsak od bratov izrekel svoj ‘da’. Pri tem so v rokah držali križ, ki ga Mati Elvira nosi okrog vrati in ga je don Stefano prinesel za to priložnost. Na ta način je bila tudi ona blizu v tem pomembnem trenutku in tako so z njo lahko delili čas križa.

Na koncu še najbolj sladko: objemi in nasmehi so dali pečat temu dnevu in zato se lahko vsi vrnemo v svoje bratovščine bogatejši in srečnejši: imamo tri brate več. Marco, Slaven in Hubert so za vedno posvetili svoje življenje za vse nas v skupnosti. Hvala, ker ste!

Hvala tudi tebi, mati Elvira! Hvala, Marija! Skozi toliko »Tukaj sem« v zgodovini je rojen tudi naš brezpogojni ‘da’ Bogu in Cerkvi.

Mladi iz skupnosti Cenacolo